Bolezni paradižnika so glavna tema vrtičkarjev v poletnih mesecih. Ti lepi in okusni sladki plodovi so osnova za vsakega vrtičkarja in če paradižnik ne uspe, je pol dela na vrtu vrženega stran.

Dejstvo je, da se bolezni paradižnika da preprečiti oz.še huje, veliko bolezni nastane zaradi nedoslednosti vrtičkarjev pri preventivi. Res je, da je paradižnik zelo občutljiv na vedno bolj pogosta vremenska in temperaturna nihanja.

Bolezni paradižnika

Od bolezni paradižnika je daleč najbolj pogosta glivična bolezen črna noga paradižnika, ki je v resnici krompirjeva plesen. Še vedno veliko vrtičkarjev naredi osnovno napako, ko paradižnik sadijo na isto zemljo ali zelo blizu, kjer je bil predtem posajen krompir. Marsikdo misli, da če imamo blizu njive rastlinjak, da bo paradižnik varen, vendar se prenos bolezni ravno tako zgodi. Če hočemo paradižnikovo črno nogo preprečiti, je pomembno tudi primerno zračenje rastlinjakov, še posebej v soparnem in vročem vremenu.

Bolezni paradižnika lahko preprečimo predvsem s preventivo, saj ko so enkrat listi okuženi, se bolezen izredno hitro šii in smo lahko v samo nekaj dneh popolnoma brez pridelka paradižnika. Preventivo je pri paradižniku najbolje izvajati z ekološkimi rjavimi algami Kelp tonic, ki vsebujejo velike količine mikrohranil in mineralov, če pa poleti poleg dodajamo tudi mleko ali kefir ali sirotko in sladkor, bo absorbcija hranil iz rjave alge še boljša. Na takšen način se poleg krepitve koreninskega sistema in listne mase ustvarja tudi zaščito pred vremenskimi neprijetnostmi, ki jim je paradižnik podvržen (izredno suho ali vlažno poletje, velika temperaturna nihanja in toče).

Torej, poleg tega, da paradižnika ne sadimo poleg krompirja in jajčevcev (ki vsi pašejo v skupino plodovk in privlačijo enake bolezni), je za preventivo pred boleznimi pomemben tudi čas sajenja na prosto (tega ne delamo pred prvim majem zaradi prenizkih nočnih temperatur) in minimiziranje presajalnih šokov. Tudi tu je ekološka rjava alga Kelp prava rešitve, ki jo uporabljamo pred presajanjem.