Kategorija: Zanimivosti

Čistilne naprave čistijo vodo in varujejo pred strupenimi snovmi

Čistilne naprave so naprave, ki čistijo odplake. Te očiščene odplake vračajo nazaj v okolje. Čistilna naprava lahko očisti tudi vodo ampak samo do določene mere. Cilj te naprave je da nas varuje pred strupenimi snovmi, ki se nahajajo v vodi. Najboljši del te naprave je da ne škodi okolju, ki ga čisti. Singapur je edina država, ki uporablja te čistilne naprave ampak strokovnjaki pravijo da jih bodo kmalu začele uporabljati tudi druge države. Iz to napravo je zdaj mogoče da uporabimo odplake ponovno. Odplake prihajajo iz vsake stavbe ali hiše zato so te čistilne naprave še toliko bolj uporabne saj se zelo hitro nabere ogromno odplake, ki se jo je treba znebiti ali očistiti. Vso to vodo v kanalizaciji je potrebno očistiti in ni boljšega načina kot da uporabimo te čistilne naprave.

Čistilne naprave

Postopek čiščenja je zelo preprost saj so samo trije deli, primarno čiščenje, sekundarno čiščenje in terciarno čiščenje. Primarno čiščenje je ko olje in druge tekočin pridejo gor na površje trdne snovi se pa posedejo na dnu. Sekundarno čiščenje odstrani vse snovi, ki so biološko razgradljive. Terciarno čiščenje omogoči vrnitev vode nazaj v okolje. Odplaki iz raznih vasi se izliva v naravo (v reke, morja in jezera). Obstajajo tudi male čistilne naprave, ki čistijo odplake ene same hiše po navadi družinske hiše. Čistilne naprave uporabljajo izključno biološke postopke za čiščenje. Dezinfekcija je eden od postopku čiščenja vode pri katerem se zmanjša število mikroorganizmov v vodi. Kakovost vode vpliva na učinkovitost dezinfekcije. Pri kakovosti vode je odvisna vrsta razkuževanja, ki je bilo uporabljeno. Manj časa kot traja dezinfekcija manj je učinkovita. Kloriranje je od vseh najbolj pogosta oblika dezinfekcije. Škodljiva stran kloriranja je da se lahko zgodi kloriranje organske spojne. Za manjšo porabo prostora med čiščenjem so izumili več hibridnih naprav. Ozon uniči vse mikroorganizme, Ki pridejo v stik z njemu. Ta naprava združuje zaporedno poravnavanje reaktorja in sekundarno čiščenje, ki deluje tako da zmeša aktivno in surovo blato nato pa še iz sodavico. Ta postopek potrebuje natančno kontrolo mešanje in dosti časa. Ko ni kisika poteka aerobna presnova. Vnašanje blata pri tem procesu ja vnašanje blata fermentirano v rezervoarje. Temperatura je 55 °C. Pri termofilni obdelavi boste shranjevali manj časa ampak bo veliko dražja. Kompostiranje je proces pri katerem mešamo blato iz ogljikom. Pri vseh teh procesih nastane tudi gnojilo, ki ga lahko prodajate kmetom. Čistilne naprave oponašajo procese narave za čiščenje ampak to dela veliko hitreje.

Dinozavri so izumrla vrsta živali, ki je svetu vladala več kot 100 milijonov let

Dinozavri so izumrla vrsta, ki je vladala na zemlji več kot 100 milijonov let. Dinozavri so izumrli ob koncu krede 65 milijonov let nazaj. Danes jih poznamo samo po njihovih ostankih in fosilih. Spadajo pod vretenčarje. Vretenčarji so živa bitja, ki imajo zelo razvito hrbtenico. Prvi fosili so bili odkriti v 19. stoletju. Od dinozavrov lahko najdemo samo še njihove odtise, peresa, kosti in iztrebki. Od iznajdbe dinozavrov so sestavljene kosti ena najbolj priljubljenih atrakcij v muzejih. Ob odkritju Deinoniha so ljudje spremenili svoj pogled na dinozavre iz počasnih plazilcev na smrtonosne plazilce. Iz odkritjem pernatih dinozavrov so se pojavile teorije o razvoju dinozavrov in ptic. Ime dinozaver je sestavljeno iz dveh besed iz grškega izraza deinos, ki pomeni strašen ali grozen in iz sauros, ki pomeni kuščar ali plazilec.

dinozavri

Po mnogih raziskavah so ugotovili da so se ptice razvili iz dinozavrov in da ptice spadajo pod vrsto dinozavrov. Dinozavri so bili zelo različni sej se nekateri hodili po dveh nogah drugi pa po štirih, nekateri so leteli drugi niso, redki so imeli tudi nekakšne vrste rok, bili so pa tudi rastlinojedci in mesojedci, ena od mnogih vrst je imela tudi zelo dolg vrat drugi so pa imeli rogove ali pa zelo trdo kožo. Ogromno dinozavrov je še vedno zakopanih in zaradi tega je nemogoče določiti največjo in najmanjšo vrsto dinozavra ampak vemo pa da so bili dinozavri ogromna bitja, ki so živela milijone let nazaj. Največja do slej odkrita vrsta dinozavrov je zavropod. Najtežji in najvišji dinozaver je bil brahiozaver, ki je tehtal vmes med 30 in 65 ton visok pa je bil 12 metrov. Odkrit je bil leta 1907 v Wyomingu. Obstaja še več dinozavrov, ki bil lahko bili še težji in še večji ampak niso še našli celega okostja zato niso še čisto prepričani. Cela okostja dinozavrov so neverjetno redka in odtisi kože ali tkiva so še veliko bolj redki. Za nekatere dinozavre so odkrili da so se premikali v čredah in da so najmanjši dinozavri, ki so jih do slej odkrili bili v velikosti 60 centi metrov. Dinozavri so zelo priljubljeni med otroci on odraslimi saj kdo nebi bil navdušen nad ogromnimi bitji, ki so živela pred milijoni leti preden je sploh človek obstajal. Kako so dinozavri izumrli je še vedno neznano ampak nekateri pravijo da so izumrli zaradi ledene dobe nekateri pa da je meteor povzročil njihovo izumrtje. To je eno od največjih vprašanj o dinozavrih, ki še ni bilo odgovorjeno.

Navigation